Okrogla miza: FabLabi kot povezovalni člen

V obdobju, ko delovanje gospodarstva, industrij, šolstva in družbe na splošno močno zaznamuje hiter razvoj digitalnih tehnologij, je potreba po inovativnih in ustvarjalnih pristopih k izobraževanju in pridobivanju veščin še toliko bolj izrazita. Iz potrebe po razumevanju, kako lahko tehnologija postane gonilna sila na vseh, tudi slabše preskrbljenih področjih, so se razvili t.i. fabrication laboratories oziroma FabLabi. V osnovi so v svojem bistvu namenjeni odprtemu inoviranju ter hitremu prototipiranju, kar pomeni, da so opremljeni z visoko tehnološko opremo. FabLabi predstavljajo platformo izobraževanja, medgeneracijskega povezovanja, ustvarjanja ter podpore kreativnim ustvarjalcem, start-upom in podjetjem.

V svetu, ki se hitro spreminja na področju tehnologije, kot tudi širše družbeno, ustaljeni pristopi in modeli niso več zadostni. Vzpostavljajo se nova razmerja med ljudmi in napravami, pojavljajo se novi komunikacijski kanali, nova povezovalna omrežja, oblikujejo se novi informacijski tokovi, vznikajo nove problematike. Za razumevanje aktualnega stanja in iskanje efektivnih rešitev je zato potrebno narediti temeljni premik v izobraževanju in usposabljanjih.
Tudi v Sloveniji je bilo v preteklih letih zaznati porast ustvarjalnih in inovativnih prostorov. Fakulteta za elektrotehniko (UL), je zato dala pobudo za ustanovitev nacionalne mreže, ki bi že obstoječe prostore povezovala, hkrati pa s primeri dobrih praks spodbujala nastanek novih. Nacionalna FabLab mreža Slovenija je torej tehnološko podprto okolje za prototipiranje inovacij in izumov ter spodbuda za krožno gospodarstvo in lokalno podjetništvo. Pod svojim okriljem mreža sedaj povezuje že 80 partnerjev iz različnih sektorjev (izobraževanje, gospodarstvo, industrija, razvojni centri, občine idr.) in različnih lokalnih okolij ter spodbuja njihovo sodelovanje.
Delovanje FabLabov je še zlasti pomembno na področju spodbujanja talentov, pridobivanja veščin pomembnih za 21. stoletja (ang. 21st century skills) in zadovoljevanja potreb gospodarstva in t.i. industrije 4.0. Hkrati so FabLabi tudi prostori, ki radovednežem in ustvarjalcem nudijo priložnost pridobivanja/ urjenja veščin, ki jih znotraj ustaljenih (izobraževalnih) institucij nimajo priložnosti usvojiti; spodbujajo ustvarjalnost, inovativnost ter usmerjenost v reševanje problemov.
V sklopu tega je potrebno razmisliti, kako lahko različni sektorji, organizacije, sistemski ustroji prispevajo k zmanjšanju razpoke, ki se pojavlja med znanjem, ki ga mladim predajajo oz. omogočajo izobraževalne institucije in znanjem, ki ga zahteva gospodarstvo. V tem kontekstu je treba FabLabe in druge ustvarjalne prostore razumeti kot most med omenjenima sektorjema, ki poskušajo preko raziskovanja, inovacij in ustvarjanja doseči potrebe sodobnega trga in odgovoriti na izzive družbe prihodnosti.
Ustvarjalnost in inoviranje postajata gonilna sila gospodarske in ekonomske uspešnosti. Umestitev prostorov, ki spodbujajo kreativno razmišljanje, v lokalna okolja je zatorej spodbuda in odlična priložnost za razvoj in okrepitev lokalnega gospodarstva. Obravnava izzivov, s katerimi se srečujejo pobude povezane s FabLabi in načinov, na katere lahko gospodarstvo oziroma posamezna podjetja prepričajo o svojih potencialih je nujna. Pojavlja se tudi vprašanje pridobivanja financ iz državnega oziroma evropskega proračuna.
Bolj kot dostopnost opreme je v kontekstu ustvarjalnosti pomembna t.i. mehka infrastruktura – t. j. mentorstvo oziroma predaja veščin. Razmisliti je potrebno o načinih spodbujanja veščin 21. stoletja v kontekstu izobraževanja in gospodarstva.
Za prihodnost ustvarjalnih prostorov se nikakor ni bati. Radovednost, ki jo dopolnjujejo vedno nova znanja, je gonilo razvoja v prihodnosti. Najpomembnejše vprašanje, ki mu je treba poiskati odgovor pa se dotika usklajevanja razvoja digitalnih tehnologij, potreb gospodarstva, dometa izobraževalnih institucij ter vloge državnih/ evropskih institucij.

  • mag. Luka Mali, LTFE
  • Rok Capuder, Zavod 404
  • dr. Marko Pavlin, HYB
  • Aleksej Metelko, RC NM
  • Tadej Slapnik, Državni Sekretar Vlade RS
  • moderator: mag. Marko Papić